Klop – majhna žival, velika nadloga
Obisk gozda je vabljiv v vseh letnih časih, saj ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa na svežem zraku. Od sprehoda in odkrivanja novih rastlinskih ter živalskih vrst, do nabiranja gob ali preprostega uživanja v objemu narave – vse to je v gozdu na dosegu roke, a hkrati s tem so na dosegu roke tudi številne neprijetnosti, med njimi majhna, na prvi pogled neopazna stvarca – klop. Gre za zunanje zajedavce, ki lahko tako človeku kot živalim povzročijo mnoge težave, zato je dobro biti o njih čim bolje poučen.
Klop – kaj je in kje ga lahko srečate?
Sodi v naddružino pajkovcev, natančneje med pršice in je zunanji zajedavec na plazilcih, ptičih in sesalcih. Na svetu je okoli 860 odkritih vrst klopov, že približno 200 milijonov let pa obstajajo v enaki obliki, njihovo škodljivost so opisovali že stari Grki. Poleg neprijetnega ugriza, ki ga lahko spremljata srbečica in bolečina, so prenašalci povzročiteljev različnih bolezni, med njimi lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa, zato se je treba pred njimi ustrezno zaščititi in poznati mesta, kjer se klop najpogosteje nahaja. Najpogosteje se zadržujejo na vlažnih in senčnih travnatih in gozdnih površinah, predvsem v gozdovih listavcev. Veliko jih je v podrastju in ob gozdnih obronkih na nizkem rastlinju. Zadržujejo se pretežno v višini do enega metra, odvisno od razvojne stopnje klopa.
Kakšen je razvojni krog klopa?
Življenjski cikel klopa je odvisen od pogojev in traja od enega do štirih let. Pri tem gre klop skozi tri faze, ko se izvali iz jajčeca.
- Ličinka ima tri pare nog in po izvalitvi se povzpne na rastlino ter čaka na gostitelja, kjer se napij krvi. Nato odpade in o hranjenju se preobrazi v naslednjo stopnjo.
- Nimfa je že podobna odraslemu klopu, ima štiri pare nog, vendar je manjša. Za preobrazbo ponovno potrebuje hranjenje na gostitelju, nato odpade in se spet preobrazi.
- Odrasla žival mora ponovno poiskati novega gostitelja. Po hranjenju se samica odraslega klopa pari, v naslednjih mesecih v prst izleže med 500 pa vse do 5.000 jajčec in tako ponovno začne nov razvojni krog klopa.
Kako je s klopi v Sloveniji?
Gostota klopa je odvisna od več dejavnikov, to so nadmorska višina, podnebje in klimatske razmere ter poraslost z mešanim gozdom. Slovenija je izrazito hribovita in pogozdena država z ugodnim podnebjem, zato ima ugodne okoliščine za prenašalce in gostitelje klopov, ki tu najdejo zavetje in hrano. Največjim tveganjem za okužbo so izpostavljeni ljudje, ki prebivajo ali se zadržujejo na območjih, kjer je visoka gostota klopa. To so kmetje, gozdarji, delavci v lesnem gospodarstvu in gradbeništvu, veterinarji, lovci, vojaki, rekreativni športniki, nabiralci gozdnih sadežev itd.
Najpogostejši bolezni, ki jih povzroča klop, lahko prizadeneta ljudi vseh starosti, tudi otroke, vendar je pri njih potek bolezni praviloma blažji. Tveganje za okužbo z boreliozo je v Sloveniji najvišje v severnoprimorski regiji, kjer je bilo v lanskem letu zabeleženih 642 primerov na 100.000 prebivalcev. Temu sledita Prekmurje in Gorenjska, medtem ko je najmanj ogrožena obalno-kraška regija. Drugačna slika je pri okužbah s klopnim meningitisom – v lanskem letu jih je bilo največ na Gorenjskem, Koroškem ter v osrednji Sloveniji, najmanj pa na Dolenjskem.
Kdaj so največje verjetnosti za okužbe?
V zimskih mesecih klop prezimuje v podrastju, med odpadlim listjem ali v zgornji plasti zemlje, zato ne ogroža človeka. Dejaven postane spomladi, ko se dvigne temperatura ozračja, sicer pa je zanj značilna dvojna sezonska aktivnost. Vrh doseže spomladi v maju in juniju ter jeseni septembra in oktobra. Njegovo preživetje je v največji meri odvisno od temperature in vlažnosti v okolju, najbolj dejaven je v zmernih temperaturah med 14° C in 24° C ter v vlažnem vremenu. Vsekakor previdnost nikoli ni odveč, zato se, če se odpravljate v gozd ali na travnik, primerno zaščitite in se s tem izognite nevšečnostim, ki jih povzroča klop.
